Andreja Arbiter oblikuje svoje stvaritve v krhkem in hkrati zelo zahtevnem materialu - steklu. Njeno sožitje s to kiparsko-slikarsko tvarino traja že tri desetletja in v tem času si je nabrala nešteto izkušenj z obdelavo in preoblikovanjem v uporabne predmete, v krasilne elemente in tudi sicer v čisto samosvoje umetniške stvaritve. Ker je to obenem tudi njen poklic in vir preživljanja, "zasledimo" v njenem razvojnem delu po eni strani čisto tržno zanimive izdelke, po drugi strani pa jo oblikovalska in umetniška žilica usmerja k izletom na avtorsko zasnovane projekte, kjer glavno domeno predstavljajo fantazija, spretnost in inovativnost. V dosedanjih razstavah kot na primer Igra svetlobe (razstavišče salona Smuk v Retnjah) se avtorica Andreja Arbiter iz Ročevnice pri Tržiču predstavlja kot vsestranska izkušena oblikovalka v steklu, kjer poglavitno vlogo prevzemajo uporabni in krasilni predmeti (vaze, svetilke, nakit in podobno). Značilne so elegantno okvirjene ploskve čistih geometrijskih oblik, katerih robove učvrščujejo žična ogrodja, ki povzemajo tudi funkcijo risbe - črtovja. Zamolklo pridušeni toni barv (igra svetlobe) se z nosilnim materialom - steklom spremenijo v intenzivno igro barve in svetlobe in s tem dosegajo še večji učinek. Že v tej stopnji razvoja se je ustvarjalna vizija usmerjala na še drznejše pogovore z dodatnimi  materiali.

To je še bolj vidno v sedanji pričujoči razstavi. Oblikovalka je uporabila steklo kot čisto slikarsko površino, v katero vpleta (vliva) čisto linijo kovinske ali srebrne žice (risba). Prejšnji okvir se je preselil na notranje polje - elegantno vzvijugana nitka je postala risba.

Eksperiment je šel še dlje. Soočiti krhkost stekla z žilavo trdnostjo kovanega železa se je pokazala kot izjemno učinkovit preizkus. Ukročena silna grobost kovinskega okvira objema stekleno ploskev minimalno, a še občuteno invencijo slikarske volje. V tej smeri se obeta Andreji Arbiter še nešteto možnosti, da zadosti svoji radoživi volji po oblikovanju.

V zadnjem času je avtorica posegla v popolnoma novo dimenzijo obravnave stekla. Če je do sedaj zanjo steklena površina igrala izključno vlogo enobarvne ali prozorne ploskve, se je zdaj spremenila v gibek, pastozen kiparski material, ki ga s pomočjo visoke temperature zliva v polikromnih plasteh druga v drugo. Nastajajo reliefno občutene barvne kompozicije. Ko utekočinjena masa ostekleni, se refleksni preboji svetlobe na površini odražajo kot mnogostranske fasete kristalnih vzorcev. Še več, Andreja Arbiter v zadnjih poizkusih pusti prozornemu steklu, da govori samo zase: raster prefinjeno upognjene površine vznemirja s kamnitimi dodatki in s tem ustvarja še bolj nemirno in živahno igro svetlobe na površini.

Svoji govorici čistih stiliziranih oblik dodaja že čisto abstraktno občutene forme. Tudi tu se oblikovalki ponuja še obilno poti, ki jih bo znala s svojo radoznalostjo napolniti z novimi in novimi zgodbami.

Lepo jim bo prisluhniti

Janez Šter, 
prof. um. zgod. in soc.